Mož, ki je zaznamoval afero stoletja

radar, številka 502; izpostavljeno

Jul 23, 2020

Na večer 18. julija leta 1898 je pisatelj Émile Zola izginil. Pred tem je v vojaškem spremstvu in ob glasnih vzklikih neodobravanja ter žaljivkah več stoglave množice zapustil sodišče. »Vrni se v Benetke! Pojdi nazaj k Judom! Strahopetec!« je odmevalo naokoli. Nanj so leteli celo kamni. Nato je eden najbolj prepoznavnih Francozov na skrivaj zapustil domovino in naslednji dan neopažen izstopil na železniški postaji Victoria v Londonu. S seboj je imel le spalno srajco, zavito v časopisni papir, ter listek s štirimi angleškimi besedami in naslovom hotela.

Preberi odlomek

Facebook

Serijski morilec in serijski ženskar

radar, številka 498; izpostavljeno

Feb 27, 2020

»Umivam se v telesih svojih žensk,« je odgovoril kitajski voditelj Mao Cetung, ko ga je njegov zdravnik poskušal prepričati, da bi se lahko končno začel umivati in nasploh bolje skrbeti za osebno higieno. Le redkokdo si je velikemu vodji drznil dajati kakršnekoli nasvete, kaj šele tako intimne, toda ko je zaradi njegovega razuzdanega spolnega življenja nastopila prava epidemija nalezljivih spolnih bolezni, ga je zdravnik soočil z resnico. Prav Mao je bil namreč prenašalec bolezni in ker se ni umival, spal pa tudi z več deset različnimi dekleti na teden, je bilo nemogoče ukrotiti širitev bolezni. A Maa to sploh ni ganilo, dekleta pa so si štela v čast, če jih je okužil najpomembnejši mož v državi.

Preberi odlomek

Neustavljiva levinja iz Berlina; grofica Maria von Maltzan

vojne vihre, številka 004; izpostavljeno

Jun 19, 2017

Eden njenih svakov, Walther von Reichenau, je bil goreč nacist vse od tistega dne leta 1932, ko mu je stric predstavil Adolfa Hitlerja. Služil mu je tako predano, da ga je firer leta 1940 povišal v feldmaršala. Tudi njen brat je bil fanatičen Hitlerjev sledilec, enako kot mama, ki je bila ob tem še strastna zbiralka antisemitske literature. Maria pa je bila jabolko, ki je padlo daleč od drevesa.

Preberi odlomek

Konec prijateljstva zaradi atomske bombe

Radar, številka 477; Izpostavljeno

Jul 30, 2018

Leta 1941, v najmračnejših dneh druge svetovne vojne, sta se pred nosom gestapa sestala dva znanstvenika. Bila sta največja jedrskafizika na svetu. Werner Heisenbergje bil Nemec, Niels Bohr pa danski Jud. Dvajset let sta bila najboljša prijatelja in sta s svojim raziskovanjem atoma nehote tlakovala pot najdramatičnejšemu znanstvenemu mejniku 20. stoletja: prvi atomski bombi. Njuno medvojno srečanje je razkrilo zastrašujočo možnost, da bo bombo prvi uporabil Hitler. Dogodki na srečanju v Köbenhavnu so za vselej zaznamovali njuni življenji in njun odnos je postal eden najbolj kontroverznih v zgodovini znanosti. Več kot 50 let pozneje, dolgo po smrti obeh mož, je njuna zgodba dobila nenavaden nov obrat.

Preberi odlomek

Pisma iz psihiatrične klinike

radar, številka 489; izpostavljeno

Jul 19, 2019

V drugi polovici 19. stoletja je bil britanski imperij na vrhuncu svojih moči. Tedaj je bil vsak peti zemljan podanik kraljice Viktorije, britanska zastava pa je mogočno plapolala na vseh koncih sveta. Britanski gospodarski in vojaški dominaciji je sčasoma sledila še kulturna. Angleščina je začela korakati proti položaju vodilnega svetovnega jezika, a je imela v primerjavi s svojima tekmicama, francoščino in nemščino, nemajhno pomanjkljivost. Jezik Shakespearja in Dickensa namreč ni premogel resnega enojezičnega slovarja.

Preberi odlomek

December 2020

številka 23

Dec 24, 2020

Že zelo dolgo nazaj so se ljudje zavedali, da ti informacije dajo moč in prednost pred drugimi. In so se zato skušali do njih dokopati na najrazličnejše načine. Še posebej v vojni prav noben način pridobivanja informacij ni bil prepovedan. Tudi postelja ni bila več sveta, celo nasprotno, med rjuhami se je marsikomu preveč razvezal jezik in je povedal več, kot je hotel. Bilo je to obdobje pred googli, facebooki, twiterji in drugimi sodobnimi omrežji ter ponudniki informacij, ko je bilo težko priti do podatkov in še težje preveriti, če so resnični.

Preberi odlomek

Peter Veliki, rojen strateg z brezmejnimi ambicijami

radar, številka 482; izpostavljeno

Nov 05, 2018

Peter I. Veliki (1672—1725) danes velja za najvplivnejšega moža ruske zgodovine in očeta sodobne Rusije. S svojo skorajda manično obsedenostjo z Evropo in z vsem zahodnim je pretresel temelje ruske identitete. Pred njim je bila le-ta družbeno in kulturno globoko vkoreninjena v orientalni vzhod, Peter Veliki pa je Rusijo brezkompromisno postavil na evropski zemljevid in v njeno vojaško, politično ter gospodarsko sestavljanko moči.

Preberi odlomek

Da bi živel, beri.

Gustave Flaubert

Kennedyjeva ljubezen, Hitlerjeva ljubljenka

Radar, številka 474; izpostavljeno

Feb 26, 2018

Sodeč po fotografijah je bila Inga nedvomno privlačna ženska; modrooka lepotica s svetlimi svilnatimi lasmi, visokimi ličnicami, polnimi ustnicami, prijetnim nasmehom in brezhibno poltjo. Imela je atletsko postavo, primerno za balerino, in res si je želela nekoč postati prav to. Rodila se je na Danskem, otroštvo preživela v Franciji in Nemčiji ter se naučila jezika obeh držav. Ker je njena mama odraščala v Angliji, je od nje dobila tudi delček angleške vzgoje. Pravili so, da je lahko prepričala sogovornika, da je pomemben, da je imela med pogovorom popoln nadzor nad njim in da je znala spretno odvračati pozornost proč od svoje zapletene življenjske zgodbe.

Preberi odlomek

Nepodkupljivi župan New Yorka Fiorello La Guardia

Radar, številka 480; Izpostavljeno

Sep 07, 2018

Majhen, čokat človek srednjih let nad glavo nekoliko nespretno vihti macolo in udriha po igralnem aparatu, ki leži pred njim. Nosi eleganten suknjič in kravato ter pozira novinarjem, ki se trudijo ujeti vsak njegov zaigran nasmeh. Prizor se odvija na ladji, pred obalo Long Islanda. Razbite igralne aparate nato preprosto pomečejo v morje. Mož s kravato, oborožen z macolo, je 99. župan New Yorka Fiorello La Guardia. Eden najbolj karizmatičnih, priljubljenih in temperamentih županov, kar jih je Veliko jabolko kadarkoli imelo.

Preberi odlomek

Suženj, ki je spremenil Ameriko

Radar, številka 477; Izpostavljeno

Jun 11, 2018

Frederick Augustus Washington Bailey. Tako je temnopolta Harriet Bailey na plantaži sredi Marylanda okoli leta 1818 poimenovala sina, ki se je v zgodovino boja za odpravo suženjstva zapisal kot Frederick Douglass. Pobegli suženj in najbolj slavni temnopolti Američan 19. stoletja je najprej s svojo osebno zgodbo, potem pa kot eden vodilnih abolicionistov vprašanje rasne enakopravnosti pomagal začrtati kot ključno za družbeni ustroj in skupno prihodnost mlade zveze ameriških držav. Tema, ki še danes deli ZDA, je morda najgloblje od vseh zaznamovala ameriško družbo in bila kot glavni vzrok državljanske vojne tudi edina, ki je v nekaj manj kot 250-letni zgodovini ameriške države skoraj povzročila njen razpad.

Preberi odlomek

September 2020

številka 022

Sep 15, 2020

Že zelo dolgo nazaj so se ljudje zavedali, da ti informacije dajo moč in prednost pred drugimi. In so se zato skušali do njih dokopati na najrazličnejše načine. Še posebej v vojni prav noben način pridobivanja informacij ni bil prepovedan. Tudi postelja ni bila več sveta, celo nasprotno, med rjuhami se je marsikomu preveč razvezal jezik in je povedal več, kot je hotel. Bilo je to obdobje pred googli, facebooki, twiterji in drugimi sodobnimi omrežji ter ponudniki informacij, ko je bilo težko priti do podatkov in še težje preveriti, če so resnični.

Preberi odlomek

Z malimi koraki do velike ideje

Radar, številka 467; izpostavljeno

Jul 28, 2017

So res lahko ustvarjalni samo izjemni posamezniki? Psihologi trdijo, da ne. Ustvarjalnost je v vsakem od nas in vsak jo lahko prebudi z vajo. Nenadno prebujenje ideje, ki spremeni svet, ali veliki C, kakor ji pravijo, pri čemer črka C označuje ustvarjalnost (creativity), je bolj mit kot resničnost, nadaljujejo. Med velikim C in malim c, ki označuje dosežek, do katerega pridemo z majhnimi koraki, ni nobene razlike. Ampak dejstvo je, da so ljudje, v katerih se porajajo nove ideje in so jih sposobni spremeniti v resničnost, drugačni. Če ne zaradi česa drugega že zato, ker si upajo korakati po neuhojenih poteh, za katere ne vedo, kam jih bodo vodile, in tvegati zavrnitev, kritiko ali poraz.

Preberi odlomek

Denham Denny Fouts; najslavnejši vlačugar na svetu

Radar, številka 467; izpostavljeno

Avg 18, 2017

Denham Fouts je bil poslovno usmerjen najstnik z jasno izdelanim ciljem: hotel je postati najbolje vzdrževani vlačugar na svetu. Foutsovi so v krizi izgubili skoraj vse premoženje. Denny, kakor so klicali Denhama, je svojega vedno nosil s sabo. S čvrstim telesom, videzom večnega mladeniča in vonjem vanilije, ki je menda vel iz njegove kože, je postal nesporen zvezdnik med plačanimi prodajalci ljubezni. Blestel je resda zgolj v omejenih krogih, a so bili ti toliko bolj izbrani. Ob umetnikih, pisateljih in pesnikih so ga ljubili in vzdrževali tudi princi, čeprav nikoli ni skrival, da jih izkorišča zgolj za to, da bi si zagotovil razkošno življenje.

Preberi odlomek