Avgust 2018, številka 479

Med prijatelji ne šteje tisto, kar je izgovorjeno, ampak tisto, česar ni treba izreči. 

Lepo zvenijo besede velikega pisca Alberta Camusa in v večini primerov na srečo tudi držijo, ker pa vemo, da se živemu človeku zgodi vse mogoče, ga včasih doleti tudi to, da neizrečeno ostane neslišano. Ali pa nerazumljeno. Preprosto se zgodi, da se dva, ki sta mislila, da se poznata tako dobro, da prav nič ne more stopiti med njiju, ne slišita, ker so ju okoliščine postavile v drug kontekst, ko nič več ni tako, kot je bilo, ali pa tako, kot se je zdelo, da je. Ne verjamete? Preberite nadaljevanje in morda se vam bo med prebiranjem dokazov utrnilo, da je pogovor še vedno tisto, kar nas dela človeške, in da se ne gre preveč zanašati na tišino.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Nikolaj N. Golia:

KONEC PRIJATELJSTVA ZARADI ATOMSKE BOMBE

Leta 1941, v najmračnejših dneh druge svetovne vojne, sta se pred nosom gestapa sestala dva znanstvenika. Bila sta največja jedrska fizika na svetu. Werner Heisenbergje bil Nemec, Niels Bohr pa danski Jud. Dvajset let sta bila najboljša prijatelja in sta s svojim raziskovanjem atoma nehote tlakovala pot najdramatičnejšemu znanstvenemu mejniku 20. stoletja: prvi atomski bombi. Njuno medvojno srečanje je razkrilo zastrašujočo možnost, da bo bombo prvi uporabil Hitler. Dogodki na srečanju v Köbenhavnu so za vselej zaznamovali njuni življenji in njun odnos je postal eden najbolj kontroverznih v zgodovini znanosti. Več kot 50 let pozneje, dolgo po smrti obeh mož, je njuna zgodba dobila nenavaden nov obrat.