Avgust 2019, številka 491

Včasih ljudje stojimo vsak na svojem bregu z neko tako čudno mreno čez oči, da smo nesposobni videti sonce. Tisto svetlobo, ki je na obeh bregovih enaka, le da tega ne zmoremo zaznati, kaj šele dojeti in sprejeti. In takrat, ko stojimo tako vkopani na svojih stališčih, se običajno dogajajo nelepe reči. Potem pa se včasih – žal preredko – zgodi, da je tega nelepega preprosto preveč in se zbudimo in kar naenkrat vidimo jasno sliko in nam je jasno, da sonce sije za vse enako in da je veliko lepše živeti, če vidiš in skušaš razumeti tudi drugega in ne samo sebe. Takrat se zgodijo lepe stvari. Poletje je ravnokar v polnem cvetu, pred vami pa sveža številka Radarja, ki ponuja praktičen dokaz zgoraj opisanega stanja z navodili za uporabo. Mi lahko k vsemu skupaj dodamo samo to: Pojdite za soncem!

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Nastja Klemenčič Schmidt:

LEV TROCKI IN FRIDA KAHLO V VRTICU LJUBEZNI

9. januar 1937. V pristanišču Tampico na mehiški obali se zasidra norveški naftni tanker Ruth, ki na krovu prevaža le tri potnike. Izgnanega ruskega revolucionarja Leva Trockega, njegovo ženo Natalijo in enega varnostnika. Mehika je po dolgih letih izgnanstva v večih evropskih državah postala zadnji dom človeka, ki je ob boku Lenina in Stalina najbolj zaznamoval zadnja leta stare Rusije in prva mlade Sovjetske zveze. Pred usodnim koncem življenja je Trockega v Mehiki nenadejano pričakal kup novih dogodivščin in izzivov. Med drugim je tam spletel malo verjetno prijateljstvo s svetovno najbolj znanim mehiškim levičarskim slikarskim parom, Diegom Rivero in Frido Kahlo.