December 2017, št. 011

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je slava splošno priznanje velike vrednosti, veljave. Da je lahko pozitivna, taka, ki človeka ponese v višave, ali pa dvomljiva, taka torej, ki si je ljudje ne želijo ravno najbolj in bi se ji mirne duše odpovedali, če jih ne bi drugi kar naprej opominjali nanjo. O obeh plateh te tako opevane besede pišemo v tej številki, pa tudi o tisti tretji plati, slavi, ki se ljudem pogosto izmakne, čeprav so si jo pošteno zaslužili. Vsekakor pa je s to slavno slavo tako, da se te izogne v velikem loku, če zgolj sediš doma in čakaš, da se bo življenje zgodilo samo od sebe.

                                                                                                                         Uredništvo 

VSEBINA ŠTEVILKE:

Nikolaj N. Golia:

HITLERJEV NAJVIŠJI HLAPEC MARTIN BORMANN

Aprila 1943, na vrhuncu druge svetovne vojne,je Adolf Hitler priredil zabavo. Med povabljenimije bila tudi pisateljica – in žena voditelja Hitlerjeve mladine ter dunajskega gauleiterja Baldurja von Schiracha – Henriette von Schirach, ki je poznala Hitlerja že iz otroštva. Želela mu je povedati nekaj pomembnega. »Moj firer,« je dejala, »videla sem, kako so surovo zganjali Judinje injih deportirali. Kako se lahko dogaja kaj takega?« V tišini, ki je zavladala, je bilo slišati samo pokljanje ognja v kaminu. K von Schirachovi je takoj pristopil Martin Bormann in rekel, da se je osramotila. Nemudoma je morala oditi. Z možem nista bila nikoli več povabljena k Hitlerju. VBormannovih očehje bilo njeno vedenje enako izdaji – samo najzvestejši so lahko ostali na Hitlerjevem dvoru. In Hitler je svojemu tajniku slepo zaupal.

Peter Seunig: AGENT ALLEN DULLES NA TAJNI MISIJI

Nikolaj N. Golia: BITKA PRI GALIPOLIJU

Peter Stradner: SLOVENSKI PADALCI V BRITANSKIH IZVIDNIŠKIH MISIJAH

Peter Seunig: VASILIJ ZAJCEV, NAJSLAVNEJŠI OSTROSTRELEC V 2. SVETOVNI VOJNI