Marec 2018, številka 474

Neka pametna glava je nekoč izjavila, da je ljubezen pot do popolnosti. Ali te ta res lahko pripelje do točke, ko je vse tako, kot mora biti, si boste odgovorili sami, mi vam na podlagi izkušenj in predvsem vsebine prispevkov, ki jih objavljamo v tej številki, lahko povemo samo to, da ta pot vodi na različne naslove. Ljubezen lahko iz človeka potegne najboljše, kar se skriva v njem, in vso to bogatijo ponosno pokaže svetu, ali pa iz globin izbeza na plan stvari, za katere bi bilo bolje, da bi za vedno ostale skrite. Lahko navdihuje ali reže krila, človeka pahne v osamo ali ga vrne v vrtinec življenja, lahko je en sam velik plus ali pa gromozanski minus. A ne glede na to, na kateri konec vrednostne lestvice te pripelje, na koncu vedno spoznaš preprosto resnico – življenje brez nje je dolgočasno. Zato se je vsekakor vredno podati na pot, za katero nikoli ne veš, kam te bo pripeljala.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Petra Grujičić:

SKRIVNOSTNI PIANIST IN SKLADATELJ FRÉDÉRIC CHOPIN

»Edina nesrečaje v tem, da prihajamo iz delavnice znamenitega mojstra, nekakšnega Stradivarija suis generis, ki ga ni več tu, da bi nas popravljal. Nespretne roke ne znajo iz nas izvabiti novih zvokov in mi odrivamo na dno nas samih tisto, česar nihče ne zna izvabiti od tam, ker nimamo lutnarja,« je 14 mesecev pred smrtjo 17. oktobra 1848 prijatelju iz otroštva, poljskemu skladatelju Julianu Fontani, pisal takrat 38-letni Frédéric Chopin. Nikoli ni našel sorodne duše, ki bi se ujela z njegovo, tudi v slavni pisateljici George Sand, s katero je skoraj devet let delil življenje, ne. Ob ljubečih sorodnikih, predanih prijateljih in trumi oboževalcevje bil sam. Svoje srceje odprl le v glasbi, aje tudi pri skladanju pazil, da njegova čustva ne bi bila vsem razpoznavna. Ni maral melodrame. Tudi kadar so se njegovi zvoki porajali iz globočin čustvenih viharjev,je bila njegova glasba čista in brez pretiravanj, vendar vedno izvirna in popolna.