Uporniška grofica Maria von Maltzan
NEUSTAVLJIVA LEVINJA IZ
BERLINA
Eden njenih svakov, Walther von Reichenau, je bil goreč nacist vse od tistega dne leta 1932, ko mu je stric predstavil Adolfa Hitlerja. Služil mu je tako predano, da ga je firer leta 1940 povišal v feldmaršala. Tudi njen brat je bil fanatičen Hitlerjev sledilec, enako kot mama, ki je bila ob tem še strastna zbiralka antisemitske literature. Maria pa je bila jabolko, ki je padlo daleč od drevesa. Četudi se je kot grofica Maria Helene Françoise Izabel von Maltzan rodila v razkošje in je odraščala v sovraštvu do Judov, je med drugo svetovno vojno sama rešila življenja šestdesetih Judov in političnih preganjancev ter pomagala številnim beguncem, da so zapustili nevarni Berlin. Svojega judovskega ljubimca in poznejšega moža je doma skrivala skoraj tri leta, tudi takrat, ko je prišla pod drobnogled gestapa.
Zakaj ni tudi nje podžgal nacistični ogenj, kakor je njeno družino? Ker je prebrala knjigo Mein Kampf (Moj boj). Leta 1925, ko je izšel njen prvi del, je štela 16 let. Hitlerjeve besede si je trdno vtisnila v spomin. »Vedela sem, da se dogajajo umori, da se dogajajo grozodejstva. Proti temu sem naredila vse, kar sem mogla,« je pojasnila pozneje, zakaj ni kakor številni Nemci podlegla zaslepljenosti in zakaj ni glave pohlevno sklonila vsaj takrat, ko ji je zaradi zavračanja nacizma brat onemogočil dostop do dediščine po očetu, edinem članu družine, ki ga je imela zares rada.
Čeprav je bila najmlajši od osmih otrok in je odraščala v ogromni graščini Milicz, ki se je raztezala na posestvu, velikem 7285 kvadratnih metrov,
je bil oče Mariin edini prijatelj. Osamljena se je navezala na živali in vzljubila celo kače, ki jih bilo tam, v tedanji Šleziji ali na današnjem Poljskem, več kot preveč. Lovila jih je, jih preučevala in jim vračala svobodo.
Nekega dne je na dvorišču zagledala kup mrtvih kač. Vrtnarji so ji razložili, da so jih morali pomoriti na zahtevo njenega edinega brata. Sovražil je kače. Maria je zasovražila njega. Povabila ga je na čoln, ki ga je kupila z lastnim denarjem. Kmetje so verjeli, da kunci ozdravijo prej, če si kletko delijo z morskim prašičkom, pa je Maria od petega leta naprej vzrejala morske prašičke in jih prodajala kmetom.
Zdaj je z bratom v čolnu veslala stran od obale.
Nenadoma je vesla spustila iz rok, brata pahnila čez rob in ga zagrabila za noge. Ni ga hotela malo zmočiti in ga prestrašiti, hotela je, da bi umrl, tako kot so zaradi njega umrle njene kače. Trdno ga je držala za noge, da se je njegova glava le sem ter tja prikazala na površju, in bi ga utopila, če ne bi pravočasno posredoval njen oče in ga rešil.
Marie ni kaznoval. Vedel je, da ni nevarna sociopatka, le s sorojenci ji ni lahko. Z njo so se poigravali, kadar so le mogli...