Oktober 2019, številka 493

Tokratni številki bi prav lahko dali delovni naslov Nagon po preživetju. Kar v treh zgodbah od petih namreč glavni junaki skušajo preživeti v novonastalih življenjsko ogrožujočih okoliščinah in so na tej poti iskanja luči na koncu tunela pripravljeni za preživetje narediti čisto vse. Tudi pojesti mrtvega tovariša, če je treba. Na začetku jih sicer malce daje slaba vest, ker so bili vzgojeni v svetu, kjer se ljudi ne je, a čisto vsi kaj hitro spoznajo, da takrat, ko gre za preživetje, pravila civiliziranega sveta ne veljajo več. Bitka za življenje piše svoja pravila in kdor jih ni sposoben sprejeti, je obsojen na propad. Sicer pa ste to, da se ljudje v ekstremnih okoliščinah obnašamo drugače kot običajno, najbrž že izkusili tudi na svoji koži. Življenje je pač najboljši učitelj in prav nič ne sprašuje, če so nam lekcije všeč ali ne.

Uredništvo

VSEBINA ŠTEVILKE:

Peter Seunig:

SAMOOKLICANI JEZUS

V Ameriki le redki dogodki puščajo trajno sled in spreminjajo njen način razmišljanja. Med tiste, ki jim je to uspelo, zagotovo sodita državljanska vojna med Severom in Jugom ter vietnamska vojna, a tudi t. i. Mansonovi umori. Slednji so ljudem dokazali, da je lahko ameriška mladina tudi drugačna, kot so si jo predstavljali, da je lahko namreč tudi skrajno nasilna. Še hujše kot to spoznanje je bilo zavedanje, da tovrstni primeri niso osamljen pojav, ampak že kar množično gibanje. Otroci cvetja, ki sojih starši zgolj pomilovalno gledali in upali, dajih bo nekoč v prihodnosti srečala pamet, so lahko postali še vse kaj drugega kot nedolžni mladeniči, ki na ulicah vzklikajo, da hočejo ljubezen in ne vojne. Vse toje Američanom postalojasno nekega vročega avgustovskega dne leta 1969.