Če boš preveč radoveden, te bo oplazila smrt:
PREKLETSTVO FARAONOV
»Veste,« je rekel Gamal Mehrez, krepak in čokat mož, »v življenju je veliko nenavadnih naključij.« Mehrez, generalni direktor Egiptovskega muzeja v Kairu, je te besede spregovoril skupini novinarjev, ki ga je spraševala o legendarnem prekletstvu faraonov. »Vi niste prepričani o delovanju tega prekletstva?« ga je vprašal neki novinar. »Če seštejemo vse te skrivnostne smrti, se že moramo zamisliti. Toda sam ne verjamem v prekletstvo. Že desetletja imam opravka z grobovi faraonov in mumijami, zato sem najboljši dokaz za to, da je vse skupaj samo naključje.« Čez štiri tedne je bil doktor Gamal Mehrez mrtev.
Umrl je star 52 let zaradi zastoja srca. Zelo nenavadno je, da je umrl na isti dan, ko so v njegov muzej pripeljali velike lesene zaboje, v katere naj bi spravili nakit in zlato masko faraona Tutankamona. Nakit in 25 funtov težko masko tega pred več kakor 3300 leti umrlega faraona sta dva bombnika angleškega vojnega letalstva nato prepeljala v London na otvoritev razstave ob petdeseti obletnici odkritja faraonovega groba.
Tutankamonova posmrtna maska
Tutankamon je tako ključna oseba prekletstva, zaradi katerega je umrlo več kot tri ducate strokovnjakov. Sam Tutankamon zgodovinsko gledano ni zanimiv. Pomemben je postal šele takrat, ko je postalo jasno, da njegovega groba po odkritju za razliko od grobov drugih faraonov niso nikoli popolnoma oplenili. Ljudje so začeli razmišljati o prekletstvu faraonov šele po odprtju njegovega groba, ko so se začele pojavljati nepojasnjene smrti. Resda so arheologi umirali v nenavadnih okoliščinah že pred odkritjem njegovega groba, a so njihove smrti pojasnjevali z usodo. Vse do skrivnostne smrti lorda Carnavona 6. aprila 1923 se na prekletstvo ni spomnil nihče.
Lord Carnavon, rojen leta 1866, je bil tipičen otrok vesele stare Anglije. Pri triindvajsetih je podedoval premoženje svojega očeta in živel življenje playboya. Bil je tudi eden od očetov avtomobilskega športa, a se je moral tej strasti odpovedati, ker je doživel prometno nesrečo. Dobil je močan pretres možganov in za nekaj časa celo oslepel, obraz je imel zatečen do neprepoznavnosti in več hudih opeklin. Po številnih operacijah je prišel toliko k sebi, da se je lahko zaradi slabega zdravja, predvsem težav z dihanjem, odpravil na počitnice v Egipt, kjer naj bi se dokončno pozdravil. Od tedaj se je tja vračal vsako zimo in se začel zanimati za arheologijo.
Bogati dedič Lord Carnavon
Tam se je srečal tudi z arheologom Howardom Carterjem, ki je v Egiptu izkopaval že od leta 1880. Bil je nadarjen arheolog z veliko znanja, toda malo denarja. Začela sta skupaj izkopavati, sodelovala sedem let in odkrila nekaj starin, toda nič posebno razburljivega. Carter pa je bil prepri čan, da mora biti zahodno od Luksorja v Dolini kraljev še en pozabljen faraonov grob.
Njegove domneve niso bile brez osnove, saj so tam arheologi v neki skalni razpoki odkrili glinasto posodo s hieroglifom Tutankamona in nekaj glinastih sodov s platnenimi zvitki, za katere so pozneje ugotovili, da je na njih ime in leto smrti Tutankamona. Carter je pravilno ugotovil, da so to ostanki, ki so jih uporabili pri pokopu faraona.
Toda kje je njegov grob?
Tam, kjer je kopal Carter, so pred časom kopali že drugi arheologi. Toda medtem je izbruhnila prva svetovna vojna in z deli so lahko nadaljevali šele po treh letih.
Carter je začel brez posebnega načrta kopati v trikotniku med grobovi faraonov Ramzesa II., Merefaha in Ramzesa VI. Trajalo je kar precej časa, da so odstranili material, ki se je tam nabral od izkopavanj prejšnjih arheologov. Do leta 1920 so prekopali vse zemljišče, ki je ležalo v trikotniku, razen nekega kraja, kjer so že pred tem našli ostanke ognjišč in koč nekdanjih graditeljev grobov. Izkopavanja so se vlekla brez rezultatov že šesto leto.
Nato pa se je vse zgodilo v pičlih petih dneh.
Osemindvajsetega oktobra 1922 je Carter prišel v Luksor brez lorda Carnavona in začel izkopavati v Dolini kraljev prav tam, kjer so bila nekdanja ognjišča in ostanki koč. Četrtega novembra ga je vznemirila novica. »Gospod, pod ostanki prvih koč smo naleteli na kamnito stopnico,« mu je javil preddelavec. Naslednji dan so odkopali že štiri kamnite stopnice. Zdaj ni bilo nobenega dvoma več, stopnice so peljale h kamnitemu grobu.
Toda kaj bo v njem? Faraon? Bo grob prazen in izropan? Z izkopavanjem so se počasi prebili do zapečatenih kamnitih vrat. Na pečatu so bili šakal in devet ujetnikov.
Carter je o najdbi takoj obvestil lorda Carnavona in ta je 22. novembra v spremstvu hčerke prispel v Luksor. Čez tri dni so zlomili pečat na kamnitih vratih. Šestindvajsetega novembra so za prvimi kamnitimi vrati naleteli še na ena in na njihovem pečatu prepoznali znak faraona Tutankamona. Trajalo je kar nekaj časa, preden so odstranili izkopani material. Nato so v vratih naredili majhno odprtino in vsi napeto čakali, kaj bo ugledal Carter.
Za drugimi vrati pa je bil le temen prostor.