September 2020, št. 022

Že zelo dolgo nazaj so se ljudje zavedali, da ti informacije dajo moč in prednost pred drugimi. In so se zato skušali do njih dokopati na najrazličnejše načine. Še posebej v vojni prav noben način pridobivanja informacij ni bil prepovedan. Tudi postelja ni bila več sveta, celo nasprotno, med rjuhami se je marsikomu preveč razvezal jezik in je povedal več, kot je hotel. Bilo je to obdobje pred googli, facebooki, twiterji in drugimi sodobnimi omrežji ter ponudniki informacij, ko je bilo težko priti do podatkov in še težje preveriti, če so resnični. A nekateri so bili že takrat pravi mojstri iskanja in mnogi so zato delovali tudi pod krinko. Ali pa pod rjuhami. To pot vam prinašamo kar dve zgodbi o tem, kako se počno te stvari, ne da bi te kdo ujel pri početju. Seveda pa smo se razpisali tudi o drugih zanimivih rečeh in vas z veseljem vabimo k branju. Da boste informirani.

                                                                                                                         Uredništvo 

VSEBINA ŠTEVILKE:

Gaša Egić :

309 ŽRTEV OSTROSTRELKE LJUDMILE PAVLIČENKO

Ljudmila Pavličenko je bila običajna študentka z neobičajnimi sposobnostmi. Bila je namreč ena najbolj smrtonosnih ostrostrelcev v drugi svetovni vojni. V enem letuje na drugi svet poslala 309 nacistov, precej več kot njen bolj znani kolega Vasilij Zajcev, kije sejal strah in smrt pri Stalingradu. Večkrat je bila ranjena, a seje vedno znova vrnila na bojišče – vse dokler je niso poklicali v Kremelj. Postala je del propagandne misije, s katero je želel Stalin zaveznike prisiliti, da odprejo novo fronto v Evropi in razbremenijo Sovjetsko zvezo, ki je komaj zadrževala nemški pritisk.

Peter Seunig: RAZVPITI SALON KITTY V BERLINU

Gašper Tominc: GARBO, TAJNI AGENT, KI JE REŠIL IZKRCANJE V NORMANDIJI

Nastja Klemenčič Schmidt: STRIČEK HO JE ZDRUŽIL VIETNAMCE

Nikolaj N. Golia: KAMIKAZE NA POTI V PROSTOVOLJNO SMRT