Frederick Douglass:

SUŽENJ, KI JE SPREMENIL AMERIKO

Frederick Augustus Washington Bailey. Tako je temnopolta Harriet Bailey na plantaži sredi Marylanda okoli leta 1818 poimenovala sina, ki se je v zgodovino boja za odpravo suženjstva zapisal kot Frederick Douglass. Pobegli suženj in najbolj slavni temnopolti Američan 19. stoletja je najprej s svojo osebno zgodbo, potem pa kot eden vodilnih abolicionistov vprašanje rasne enakopravnosti pomagal začrtati kot ključno za družbeni ustroj in skupno prihodnost mlade zveze ameriških držav. Tema, ki še danes deli ZDA, je morda najgloblje od vseh zaznamovala ameriško družbo in bila kot glavni vzrok državljanske vojne tudi edina, ki je v nekaj manj kot 250-letni zgodovini ameriške države skoraj povzročila njen razpad.

Douglass, pisec, govorec, časopisni urednik in založnik, diplomat in politik, predvsem pa borec za človekove pravice in emancipacijo afriških Američanov, je mračno resnico o sužnjevem vsakdanu na podlagi osebnih izkušenj popisal tako verodostojno, podrobno in ganljivo, da je lahko le malokdo ostal brezbrižen. Kot na tisoče drugih se je rodil materi sužnji in neimenovanemu belemu očetu, po vsej verjetnosti njenemu lastniku.

Kot na tisoče drugim je bilo njegovo človeško dostojanstvo poteptano že v rosnih letih. In kot na tisoče drugih, belcev in črncev, je čutil tako močan odpor do institucije suženjstva, da je boju proti njemu posvetil vse življenje.

Izmed vseh borcev za ukinitev suženjstva je bil Douglass eden izmed najbolj vplivnih in vsekakor najbolj karizmatičen. Slavo si je pridobil kot eden redkih temnopoltih Američanov, ki je po pobegu iz suženjstva svoje izkušnje mojstrsko ubesedil v avtobiografiji in s tem začel podirati mite o intelektualno inferiornih, nebogljenih in nepismenih sužnjih. Belci so namreč sužnjelastništvo med drugim opravičevali tudi kot sistem, ki je bil za črnce koristen in dober, saj jim je omogočal dostojno preživetje, kakršnega si sami naj ne bi bili sposobni zagotoviti zaradi svoje naravne manjvrednosti.

Zelo dobro je razumel moč svoje osebne pojave in jo je spretno uporabil za pridobivanje privržencev v boju proti suženjstvu in pozneje za izenačenje državljanskih pravic belih in temnopoltih Američanov. Bil je največkrat fotografirana ameriška osebnost 19. stoletja in celo bolj slaven kot sam Abraham Lincoln, preden je slednji postal ameriški predsednik, ki se je seveda v zgodovino zapisal kot osvoboditelj sužnjev. Lincoln je dejal, da je Douglass mož, katerega mnenje ceni najbolj v državi.

Mladi Frederick se je po nizu srečnih naključij med sicer tipičnim odraščanjem suženjskega fantiča naučil brati in pisati. To je bila prva in morda najpomembnejša prelomna točka njegovega življenja – razumevanje in obvladovanje pisane besede mu je odprlo vrata v svet intelektualne svobode. Ko je tako spoznal, da je svoboda duha in misli dana še tako ponižanemu človeku, si je obljubil, da se bo rešil tudi fizičnih okov suženjstva. Na tej poti je pomagal drugim sužnjem, hkrati pa je z aktivnim političnim udejstvovanjem, pisanjem in odmevnimi govori širil zavest o nujnosti rasne enakopravnosti za prihodnost človeštva in zlu, ki ga je poosebljal sužnjelastniški sistem.